6 razlogov zakaj denar zamenjati za zlato

Zakaj bi v teh časih privarčevani denar zamenjali za plemenite kovine?

6 Razlogov:

1. Zaupanja v politiko praktično ni, glavni razlog za višanje cen plemenitih kovin je izgubljeno zaupanje v politiko. Do sedaj močni trojček valut dolar, evro, jen ne bo več dolgo zdržal, investitorji namesto, da bi varčevali v kateri  od valut bežijo v plemenite kovine.

Letos je bilo 37 % povpraševanja po zlatu s strani investitorjev, 50 % gospodarske panoge, ostalo predvsem emisijske banke) pred desetimi leti je bil odstotek porabljenega zlata za investicije zgolj 4%.

2. Nakupovalna mrzlica na Kitajskem in v Indiji, trenutno imajo rastoči trgi Kitajske, Indije , Tajske in Pakistana v povprečju le 2,6 %  svojih rezerv v zlatu. Ta delež želijo v naslednjih desetih letih povečati na 15%, kar bi pomenilo pvpraševanje po dodatnih 15.000 tonah zlata in s tem dolar postavili pod velik pritisk. Po teh podatkih se lahko hitro sklepa kateri so trgi zlata v prihodnosti.

3.Skromni 1% delež  v portfelju, razlog zakaj bo zlato še dolgo sijalo je skromni 1% delež zlata v svetovno odmerjenem investiranem premoženju.

4. Nizke obresti = nizki oportunitetni stroški, zlato, ki ne prinaša nobenih obresti je prav tako zanimivo za investitorje,  saj pri trenutnih skromnih obrestnih merah ne nastajajo nobeni oportunitetni stroški. (v ZDA napovedana 0% obrestna mera do sredine leta 2013).

5. Stagnacija proizvodnje, in kako kaže s ponudbo zlata, v prihodnjih 5 letih pričakujemo stagnacijo, saj se je premalo vlagalo v raziskovanje, kar se sicer sedaj poizkuša nadoknaditi. V zadnjih dvajsetih letih tudi ni bilo odkrito nobeno večje novo nahajališče zlata. Ki bi ga sicer z naprednejšo tehnologijo morda lahko odkrili.

6. Zlato bo likvidno sredstvo, obstajajo prizadevanja,da bi zlato opredelili kot “likvidno sredstvo” za kategorizacijo v bilancah finančnih institucij. To bi pomenilo zelo pozitiven aspekt za nadalnji razvoj trga zlata.

Zlata rezerva povprečno na prebivalca

Švica 134,5 grama/na prebivalca

Avstrija 33.5 grama/na prebivalca

 

 

 

Share and Enjoy:
  • Print
  • Digg
  • Sphinn
  • del.icio.us
  • Facebook
  • Mixx
  • Google Bookmarks
  • Blogplay
You can leave a response, or trackback from your own site.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje morate biti prijavljeni