Srebro

Srebro

Element v periodnem sistemu: 47
Kemijska oznaka: Ag
Gostota: 10.49 g/cm3
Tališče v stopinjah celzija: 960.5
Vrelišče v stopinjah celzija: 1.950.0
Letna proizvodnja: 20.310 ton

Srebro je (po do zdaj znanih zalogah in na novo odkritih nahajališč) kovina, ki naj bi bila najbolj redka – nekateri analitiki ji napoveduje zadostne količine samo še za 12 let. V primerjavi z zlatom je srebro še vedno izjemno podcenjeno. Poraba srebra se v industriji izredno hitro povečuje, obstoječe zaloge pa so od leta 1991 upadle za kar 95%. Kar 90% vsega do zdaj porabljenega srebra je neekonomično reciklirati, kar pomeni, da bi povečanje povpraševanja in zmanjševanje ponudbe ugodno vplivalo na ceno.

Srebro je, kot smo omenili, danes še vedno podcenjeno glede na zlato, dodaten argument pa vidimo predvsem v majhnosti celotne tržne kapitalizacije srebra na svetu, saj je manjša, kot je tržna kapitalizacija zlata.

Srebro je prav tako kot zlato zaradi svojih lastnosti že zelo zgodaj veljalo za odličen medij za izdelavo nakita, dekorativnih izdelkov in kot monetarno sredstvo. Prvi rudniki srebra so se pojavili na območju Anatolije, območje Turčije, kjer se je pridobivalo srebro za območje Male Azije. Leta 2500 pr. n. št. se je začela napredna predelava rude, ki je vsebovala srebro, s pomočjo kupelacije (cupellation), ki je omogočala ločevanje in pridobivanje srebra iz rude, ki je vsebovala svinec in srebro.

Za razliko od zlata se na svetu nahaja zelo malo srebrnih rudnikov, saj je velik delež nakopanega srebra pridobljen kot stranski produkt pri pridobivanju bakra, svinca, cinka in zlata.

Srebru pravijo tudi “poor man’s gold” oziroma “zlato revežev”. Ta naziv je pridobil predvsem po zaslugi svoje cene, saj si skoraj vsakdo lahko kupi unčo srebra, medtem ko je unča zlata dosegljiva le manjšemu delu prebivalstva. Tako so v časih krize bogataši kupovali zlato, medtem ko so preostali kupovali srebro.

Uporaba Srebra

  • Industrijska področja uporabe srebra

Poraba srebra v industrijske namene je zrasla z 339 milijona unč v letu 1999 na 447,2 milijona unč v letu 2008.

Skoraj vsak elektronski izdelek, ki se nahaja okoli nas, vsebuje minimalno količino srebra, ki je potrebna za njegovo delovanje. Srebro je izjemno obstojno in ima odlično električno in toplotno prevodnost, kar ga naredi nepogrešljivega v elektronski industriji.

Srebro je izjemno pomembno tudi pri izdelavi letalskih reaktivnih motorjev in podobnih visoko obremenjenih napravah. Zaradi ekstremnih vremenskih in temperaturnih sprememb, se srebro uporablja kot nanos preko premičnega dela ležaja (kroglice, valjčki…), da se zagotovi minimalno trenje med premičnimi deli in ohišjem ležaja.

Zaradi vedno večjih zahtev po daljšem delovanju elektronskih naprav, pridobiva srebro (srebrov oksid) svoje mesto tudi pri izdelavi večjih baterij v komercialne namene. Do sedaj je bilo srebro omejeno predvsem na določene majhne ploščate (gumbne) baterijske vložke, ki se uporabljajo v urah in podobnih majhnih napravah, ki zahtevajo čim daljše delovanje

Srebro služi tudi kot katalizator pri pridobivanju spojin. Dve spojini, ki se pridobiva s pomočjo srebra sta tudi formaldehid, ki služi za sintezo mnogih drugih spojin, in etilen oksid. Približno 22.505.525 unč (okoli 700 ton) srebra se vsako leto porabi  za pridobivanje omenjenih spojin.

  • Nastajajoča področja uporabe srebra

Zaradi svojih anti-bakterioloških lastnosti srebro ponovno pridobiva izgubljeno veljavo na področju medicine in razkuževanja. Srebro je eden izmed najmočnejših naravnih baktericidov in je kot tak idealen za vsa mesta kjer ne želimo razvoja škodljivih bakterij. Že v preteklosti so uporabljali obliže in povoje, ki so vsebovali srebro in s tem preprečili škodljivo nastajanje bakterij na ranjenih mestih. Srebro na škodljive bakterije deluje tako, da jim prepreči nastanek kemičnih vezi, ki jih bakterija potrebuje za obstoj. Te vezi tvorijo fizično strukturo bakterije tako, da lahko rečemo, da bakterija v prisotnosti srebra dobesedno razpade. Celice imajo v človeškem in živalskem tkivu debele stene, zato srebro na njih nima vpliva.

Tako kot v zgodovini, ko so pomorščaki dodali srebro v vodo in ostale pijače, da so ostale dlje časa pitne, se tudi danes povečuje uporaba srebra v filtrirnih in vodovodnih sistemih. Uporaba vodnih filtrov, ki vsebujejo srebro, lahko v določeni meri nadomesti uporabo klora. Pri naslednjem nakupu vodnega filtra poskrbite, da filter vsebuje tudi srebro.

Srebro se že od nekdaj uporablja pri izdelavi premazov za ogledala in stekla. Pri izdelavi kvalitetnejših ogledal se na hrbtno stran ogledala nanese izjemno tanko plast srebra, saj ima srebro, v poliranem stanju, skoraj 100% odbojnost.

Prav tako se srebro uporablja pri izdelavi vrhunskih okenskih stekel. Na ta tip stekel se nanese skoraj transparentna plast srebra, ki poskrbi, da v stanovanje ne pride žgoča vročina sonca (zunaj ostane skoraj 95% pripeke žarkov sonca) in tudi, da skozi okna ne uhaja veliko toplote, ki se nahaja v prostoru.

Srebro se zaradi svoje lastnosti uveljavlja tudi na drugih področjih, ki počasi pridobivajo na veljavi.

  • Tradicionalna področja uporabe srebra

Sem spadajo izdelava srebrnikov, priložnostnih kovancev in podobno. Ti izdelki so zelo zanimivi za investitorje in zbiratelje, saj predstavljajo enostaven, likviden in poceni nakup srebra. Omenjeno področje počasi pridobiva na porabi, saj je z 29,1 milijona unč v letu 1999 naraslo na 64,9 milijona unč v letu 2008.

Raspoložljivost Srebra

Poglavitni razlog, ki govori v prid investiranja v srebro je njegova razpoložljivost. Razpoložljivo srebro je v današnjem času postalo redko, kar bi moralo v prihodnosti dvigniti njegovo ceno. Tukaj želimo poudariti, da govorimo o srebru, ki je že pridobljeno in ne o srebru, ki se še nahaja pod zemljo. Še najbolj lahko to pokažemo, če si pogledamo konkretne številke.

Ocenjuje se, da je bilo skozi celotno zgodovino človeštva do leta 2002, nakopano približno 1,26 milijona metričnih ton srebra (vir – U.S. Geological Survey (USGS) 2005). V zadnjih 62 letih je bila nakopana polovica zgoraj omenjene količine. Približno 8% srebra je bilo nakopanega pred odkritjem Amerike, 22% med letoma 1492-1900, 69% v dvajsetem stoletju in 1% v letu 2001.

1 metrična tona = 1.000 kg = 32.150,75 trojaških unč (v nadaljevanju unč)
1,26 milijona metričnih ton = 1.260.000
1.260.000 x 32.150,75 = 40.509.945.000 unč = 40,509 milijard unč srebra (do leta 2002)

Od leta 2002 do 2008 je bilo dodatno nakopanih

  • 2002 – 593,9 milijona unč
  • 2003 – 596,6 milijona unč
  • 2004 – 613 milijona unč
  • 2005 – 637,1 milijona unč
  • 2006 – 641,3 milijona unč
  • 2007 – 664,2 milijona unč
  • 2008 – 680,9 milijona unč

Po neuradnih podatkih se predvideva, da je na celem svetu trenutno na razpolago približno tri milijarde unč srebra. Ta ocena je zelo optimistična, saj se velik del strokovnjakov bolj nagiba k eni milijardi. Tukaj se moramo zavedati, da del tega srebra ni na voljo, temveč se nahaja v obliki nakita, jedilnega pribora in podobno. Prav tako je velik del omenjenega srebra v privatni lasti in se trenutno še ne prodaja na trgu.

Če primerjamo 44,927 milijard unč, ki so bile nakopane v celotni zgodovini človeštva, z zelo optimistično številko 3 milijarde unč, ki naj bi bile trenutno na voljo, vidimo, da je bilo do danes porabljenega že približno 93% vsega do sedaj nakopanega srebra.

Veliko svetovalcev rado omeni, da imamo trenutno še za 10 let srebra. Ta podatek drži  le delno. Nanaša se na idejo, da je na svetu trenutno razpoložljiva 1 milijarda unč srebra in da je količina porabljenega srebra za cca. 100 milijonov unč na leto večja od količine pridobljenega srebra.

Ne glede na vse podatke je dejstvo, da je večina razpoložljivega srebra za vedno izgubljena in da se trenutno na površju zemlje nahaja zelo majhen delež srebra, ki bi bil, če bi rudniki stali, porabljen v dobrih dveh letih.

Ker pa rudniki ne stojijo in ker se cena srebra v zadnjih letih viša, moramo vzeti v poštev tudi srebro, ki se še nahaja pod zemljo. Glede na podatke v »MINERAL COMMODITY SUMMARIES 2010« je za srebro, ki se nahaja v zemlji, navedeno, da je trenutno znanih za 400.000 metričnih ton srebra. Omenjeni podatek je seveda približen, ker nihče ne ve, koliko srebra je dejansko še na voljo. Teh 400.000 metričnih ton srebra predstavlja 12.860.000.000 unč srebra oziroma 12,860 milijard unč srebra. To predstavlja približno 19x količino vsega v letu 2008 nakopanega srebra.

Glede na zgornje številke lahko predvidimo, da se, če upoštevamo porabo v letu 2008, na svetu nahaja za 29 (na površju za 10 let in 19 let v zemlji) let znanega srebra (trenutno razpoložljivo srebro in znana nahajališča).

Za konec želimo omeniti še podatek, ki se ga večina ne zaveda in se nanaša na reciklažo srebra. Pri srebru velja prepričanje, da je srebro, ki se uporablja pri elektronskih vezjih in podobno, za vedno izgubljeno. Ta trend se počasi spreminja, saj se tudi to srebro počasi že reciklira, seveda ne v celoti.

Ameriški DRMS, ki skrbi za reciklažo računalniške opreme pri U.S. Department of Defense, je v letu 2000 recikliral 334.500 ton vojaške in ostale elektronske opreme. Iz 3.520 ton teh materialov, ki so vsebovali plemenite kovine, je bilo recikliranih 334 kg zlata, 51 kg paladija, 18 ton srebra in 9 kg platine. Glede na dvig cene plemenitih kovin lahko sklepamo, da je delež reciklaže v letu 2009 večji kot v letu 2000.

Poraba srebra, ki je razvidna iz navedenih številk, je glavni argument, ki govori v prid nakupa srebra.

“Srebro je zlato za manj bogate”, vendar nezadrzno pridobiva svoj sijaj!

 

Share and Enjoy:
  • Print
  • Digg
  • Sphinn
  • del.icio.us
  • Facebook
  • Mixx
  • Google Bookmarks
  • Blogplay